Dolgočasen četrtek, še en dolgočasen teden brez sonca …
08.17
Delavci so že v službah, otroci v šolah, vrtcih. Doma, danes je šiht. Kuham kavo, ko se oglasi pozivnik. Odstavim kavo in brez pomisleka nataknem čevlje, stečem do avta, vžgem in gas. Smerniki delajo, hitim v gasilni dom. Vse skupaj je ena hitra zmešnjava. Parkiram kar nekje na pločniku, ker drugje ZAGOTOVO ni prostora. Med tekom za dom odpenjam obleko, planem skozi vrata, čevlji letijo kar po zraku do mojega mesta. Drugih ne vidim, a jih slišim. Čez 15 sekund sem že v avtu z ostalimi tovariši. »Ajde gremo, AKCIJA!« se zadere vodja. Vrata so že odprta, motor zaropota, speljemo.
08.21
Oh, SAJ NI RES! Folk je spet pustil avtomobile tako, da se ne da mimo. Popravljamo tovornjak. Naprej, nazaj, naprej, nazaj … Sekunde, minute tečejo. Adrenalin, pritisk, razočaranje, nemoč. Vse je zelo težko. Prebijemo se mimo avtomobilov parkiranih na izvozni poti, pogled levo, desno, lučke, sirena … Vse je.
08.24
Voznik se trudi na vso moč. Po 15 minutah vožnje prispemo na kraj nesreče.
08.39
Agregat brni, lučke utripajo. Reševalci in gasilci tekajo sem in tja, vsi pomagajo, vsi so skupaj.
Ura je 08.57, ko mlado dekle izrežemo iz pločevine. Ko jo med reševanjem vprašamo, če je v redu, če jo kaj boli, nam v joku odgovori: »Samo k stari mami sem bila namenjena.« Rešilec odbrzi. V tišini pospravljamo dele avtomobila, malokdo govori, vsak se boji najhujšega.
Ob uri jo zdravnik razglasi za mrtvo. Hude krvavitve. Če bi ji lahko pomagali kakšno minuto prej bi imela vsaj 30% možnosti več za preživetje. Stara je bila 19 let.
Pomislite kje puščate avtomobile, omogočite gasilcem in reševalcem prosto pot. Dajte se v kožo staršev mrtve deklice ali pomislite, da se to zgodi vašim najbližjim medtem ko vaše vozilo zapira pot prostovoljcem, ki hitijo na pomoč.
Bog ne daj, ane!
Vse to se na srečo ni zgodilo, vendar bi se lahko ob katerikoli uri, katerikoli dan v letu. Vam ali nekomu drugemu.
Še enkrat vas lepo prosimo, omogočite nam, da prostovoljno rešujemo življenja in pomagamo ob taki ali drugačni nesreči s tem, da ne parkirate svojih avtomobilov v okolici ali na izvoznih poteh iz gasilnega doma.
Zelo vam bomo hvaležni, najbolj pa tisti, ki pomoč potrebujejo.
Zamislite se!
Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ!«
Besedilo prevzeto iz spletne strani PGD Idrija