.

Da bi bili občani bolj varni pred požari in drugimi elementarnimi nesrečami, so na pobudo ustanovnih članov Franca Štimca, Slavka Uršiča, Bogdana Mastinška, Antona Oniča, Feliksa Brgleza, Maksa Gumzeja, Martina Žgajnerja, Milana Šetarja in Jožeta Kranjca ustanovili gasilsko društvo Laporje. Prvi posvet o ustanovitvi društva se je porajal nekega poletnega večera v Mastinškovem – Gašperjevem sadovnjaku. Prvi občni zbor društva je bil 26. junija leta 1946. Za predsednika je bil izbran Brglez Feliks, za poveljnika pa Maks Gumzej. Društvo je štelo 15 operativni članov, kateri so imeli na razpolago motorno brizgalno ROSENBAUER, katero je med vojno nabavil okupator v želji, da ustanovi Feuerwehr. Zaradi odpora članov so motorno brizgalno odpeljali. Omenjeno brizgalno so po zaslugi Franca Štimca po vojni našli v studeniškem samostanu in jo skoraj popolnoma uničeno pripeljali nazaj v Laporje. Ob ustanovitvi društva je bilo prvo orodišče v prostoru kaplanije v Laporju. V tem prostoru so se vršili tudi prvi sestanki. Zaradi vlažnosti prostora je bilo treba razmišljati o bolj primernem orodišču, katerega je odstopil sosed Konrad Motaln starejši. Ker društvo ni imelo avtomobila, so člani na požare hiteli peš ali z kolesi. Če je prilika nanesla, se je mobiliziral kakšen avtomobil. V kasnejšem času pa nam je Kmetijska zadruga odstopila traktor in prikolico za prevoz ne požare in tekmovanja. Nekaj naših članov smo poslali na gasilski tečaj v Medvode. Leta 1948 je bil na pobudo takratnega predsednika sprejet sklep o gradnji gasilskega doma. Dom so gasilci in občani gradili udarniško.

Ena prvih operativnih desetin GD Laporje

Leta 1960 je bila gradnja tako daleč , da si je društvo uredilo en prostor v domu in se vanj preselilo. Ob tej priložnosti je gasilsko društvo Poljčane odstopilo svoj rabljen orodni avtomobil našemu društvu, nabavili pa smo tudi nekaj cevnega materiala in druge opreme. V tem času je k društvu pristopilo tudi nekaj članov in mladincev. Ker so bile stalno prisotne finančne težave, se je delo na domu odvijalo postopno. Dogradili so stolp za sušenje cevi , dokončali garažo in garderobni prostor. Ker je bil podarjen gasilski avtomobil dotrajan in ker je bilo težko dobiti rezervne dele, ga je društvo prodalo, s tem denarjem pa so naredili fasado na gasilski dom. Ena takratnih največjih pridobitev za društvo je bila nabava novega gasilskega vozila IMV 1600 v letu 1971 pod vodstvom takratnega predsednika Pera Todorovič. S pridobitvijo je društvo močno povečalo svojo operativno dejavnost. Istega leta je bil zgrajen tudi gasilski bazen sredi vasi.

Krst gasilskega avtomobila IMV 1600

Leta 1974 je bila nabavljena nova motorna brizgalna ROSENBAUER, kar je povečalo udarno moč društva pri posredovanju na požarih in poplavah. Ob vseh teh dogotkih se je močno povečalo tudi članstvo v društvu. Gasilski dom je postajal premajhen in odločili smo se da ga razširimo in preuredimo. Pri tej akciji se je zopet pokazala neizmerna predanost gasilcev svoji organizaciji, saj so žrtvovali ogromno prostega časa za dokončanje razširitve doma. Prenova je bila dokončana leta 1980. V njej je poleg gasilcev dobila svoj prostor še krajevna skupnost Laporje.

Krst nove motorne brizgalne ROSENBAUER

V letu 1981 smo se gasilci veselili nove velike pridobitve, saj smo predali svojemu namenu novo kombinirano vozilo TAM 125 T10, s katerim smo lahko hitro in uspešno ukrepali. Z njim je bilo prepeljanih na milijone litrov pitne vode našim krajanom ob sušnih mesecih, vse dokler ni bilo zgrajeno vodovodno omrežje. V tem času je bilo nabavljeno tudi novo moštveno vozilo TAM T 80 , velik poudarek pa smo dajali usposabljanju in izobraževanju.

TAM 125 T 10 z moštvom na vaji v Slov. Bistrici

V obdobju ko je Slovenija postala samostojna država, smo razvili nov društveni prapor, na pročelju gasilskega doma pa smo v steno postavili kipec sv. Florijana. Nekdanjo garderobo smo preuredili v prijeten družabni prostor.

Razvitje novega praporja

Skozi vso obdobje po letu 1980 je naše društvo na gasilskih tekmovanjih dosegalo zavidljive rezultate in uspehe. Bili smo v samem vrhu tekmovalnih enot v državi. Naši mladinci so dostojno zastopali takratno državo Jugoslavijo na gasilski olimpijadi na Poljskem. Člani in pionirji so se udeleževali mednarodnih tekmovanj in tako zastopali bivšo in nato novo državo Slovenijo. Leta 1985 smo se spoznali z gasilci z otoka Šolta iz Hrvaške.To naše prijateljstvo ni prenehalo niti v času vojne .Obiski na Šolti in v laporju so vedno prijetni. Zaradi dotrajanosti starega moštvenega vozila, smo v letu 1998 nabavili nov kombi Peugeot Boxer, ki smo ga v celoti plačali z lastnimi sredstvi. Po programu za financiranje požarnega varstva v občini Slovenska Bistrica je bilo v letu 2001 PGD Laporje upravičeno do finančnih sredstev v višini 12,3 milijona SIT za nabavo novega kombiniranega vozila. Po tehtnem premisleku se je vodstvo in članstvo odločilo za nabavo šasije Mercedes Atego 1325, nadgradnjo za vozilo GVC 16/25 tipa EURO 2000 pa je izdelalo podjetje METTIS iz Gornje Radgone katero je bilo kooperant tovarne ROSENBAUER. Za zagotovitev skoraj dveh tretjin manjkajočih finančnih sredstev smo morali vsi člani zadevo vzeti zelo resno in zagnano. Tudi krajani so izkazali velik posluh za to investicijo, saj je bilo podarjenega več kot 300 m³ lesa, katerega smo člani v zimskih mesecih podrli in nato po najboljši možni ceni prodali. Opravljenih je bilo več kot 3100 prostovoljnih delovnih ur.Poleg pobiralne akcije med krajani je svoj delež primaknila tudi krajevna skupnost Laporje in 13 sponzorjev.

Moštveno vozilo PEUGEOT BOXER

Ena izmed mnogih delovnih akcij pri spravilu lesa

Šasija pred izvedbo nadgradnje MERCEDES-ATEGO 1325

Krst novega vozila GVC 16/25 leta 2001

Takšni so bili začetki in tako se je razvijalo društvo od začetka do danes. Čas teče v svojem neusmiljenem toku naprej. Menjavajo se generacije in vsaka doda svoj kamenček v mozaiku gasilstva – pomagati ljudem v nevarnosti in nesreči !